Veganstvo je prihodnost!

V naslovu misel, ki nekatere lahko vznemirja - če, potem je to lahko znak, da se je potrebno vsebinsko poglobiti, raziskati in o tem dobro razmisliti. 

Pišem na temo veganstva, aktualno temo, ki zbuja in prebuja. Morebiti še kdo opravi osebni preizkus in šele na to sklene prepričanje bodisi na eno ali drugo stran. Mnogo je posameznikov in družbenih skupin, ki živijo po načelih vegetarijanske ali veganske prehrane  in na drugi strani so tudi takšni, ki temu goreče nasprotujejo. Očitno določenim družbenim skupinam, ki usmerjajo družbo v medsebojne vojne, ni po volji, da bi večinsko prebivalstvo prenehalo jesti "meso". Oni nujno potrebujejo "sovražnike", ki vibrirajo na enaki energetski stopnji, kar pa je mogoče le, če bodo jedli tako kot oni, torej "meso". 

K pojmu - veganstvo je zavedanje, da nič kar je živalskega izvora, ne sodi v človeški želodec. Nadvse navdihujoče. Zakaj?

Saj poznamo rek, Ljubezen gre skozi želodec. Vsi občutki se akumulirajo v želodcu. Torej si to, kar ješ! Le težko bi rekli da gre za Ljubezen, ko v želodcu pristane del trupla, nekoč živega bitja, ki je bilo umorjeno, mar ne?

Vsi vemo (verjetno tudi tisti, ki živijo v zanikanju), da vsa živa bitja čutijo. Ne glede na vrsto, vsako živo bitje živi po svojem biološkem determiniranem načrtu, ki ga ni določil človek, ampak je del večjega planetarnega organizma.

Zdaj pa poglejmo, kako dvolična in "shizofrena" je kolektiva zavest človeštva. 

Človek ve, da živa bitja, torej živali čutijo, so samo-zavedne in se zavedajo prostora in časa. Kljub temu zavedanju se človek zavestno odloči, da bo za voljo lažjega zanikanja, ustvaril drugačno, sprejemljivejše poimenovanje. 

Umor ni umor, ampak so koline. Truplo ni truplo, ampak zgolj ime živalske vrste označene pod pojmom "meso". Imena organov in delov trupla so svojevrstni pojmi, kot je pršut, salama, pašteta. Življenjska tekočina, ki jo živalske matere proizvedejo, da bi s tem nahranila (tako kot človeška mati) živo bitje, imenujemo mleko. Živa bitja, ki znesejo zunanjo maternico - posteljico, z namenom, da bi se iz njih razvilo živo bitje, smo imenovali jajce. Živa bitja, ki letijo iz cveta na cvet, da bi z mlečkom nahranile svoje družine, imenujemo čebele, njihovo hrano pa med. In teh dvoličnih, shizofrenih absurdov je neskončno. 

Človeštvo si je podredilo živa bitja in jih zasužnjilo, kar je najbolj absurdno - s tem je zasužnjilo tudi samo sebe. Živa bitja v kletkah in ogradah z omejenim prostorom in prehrano. Na drugi strani perverzija zdolgočasenega kapitalistično naravnanega človeka, ki zlorabi vsakogar in vse, da bi izkusil kar ponuja denarno tržišče. Res je, za denar gre!

In vendarle je vse več ljudi, ki širimo kolektivno zavedanje že s tem, ko s svojo zgodbo spodbujamo h kritičnemu razmisleku in morebitni spremembi prepričanj in pojmovanja.

Človeštvo, ne glede na to, kako močno zanika naravo, samo čuti posledice posega v naravni stek planetarnega organizma, kar se zdaj kaže tudi s podnebnimi spremembami. Planet Zemlja ima močan imunski odziv, žal pa je zaradi človeških dejanj in ravnanj, imunski sistem prešel v avtoimunost. Zemlja bo preživela, vprašanje če bodo tudi živa bitja - ljudje? 

Vsak od nas si lahko za trenutek predstavlja, kakšni so lahko občutki živega bitja, ki živi in čuti, ko se bliža trenutek, ko ljudje umor imenujejo koline. Preden je bilo živemu bitju odvzeto življenje, so se občutki živega bitja vtisnili in shranili v telesu. Ni potrebno biti znanstvenik, da bi razumeli, da so hormoni, med drugim tudi adrenalin, biološki. In tako deli organov in trupel, z vsemi občutki strahu pred smrtjo, končajo na trgovskih policah. 

Za omeniti je še prisotnost vseh drugih snovi, kot so rasni hormoni in antibiotiki, ki so bili dodani prehrani tako številčnih živih bitji (naravnost bizarno je potem brati in poslušati razlago medicinske stroke, ki opozarja, da zdravniki pacientom predpišejo preveč antibiotikov in da je to glavni razlog da so bakterije in ostali mikrobi vse bolj rezistentni, ne omeni pa se, da jih človek vsakodnevno zaužije prav z "mesno" prehrano).

In tako ljudje, prepričani da potrebujejo jesti "meso", ker da jim to daje moč in energijo ter vse potrebne vitamine in minerale, nezavedno pojedo polno težkih občutkov in temne energije, začinjeno z dozo antibiotikov in hormonov.

Odgovor na vprašanje od kje ljudem tako množična miselna, duševna in telesna agresija, sovraštvo in jeza se ponuja že sam na dlani. Zaužito "meso", torej del trupla, nekoč živečega živega bitja, ki je bilo umorjeno, se manifestira skozi prebavni trak. Bolj logično je že težko, mar ne?

Je kdo od vas že kdaj opravil samo-eksperiment? Kakšne so bile misli in občutki, po enomesečni izločitvi "mesa" iz prehrane? Kakšen je bil miselni tok? Koliko več življenjske energije je bilo? Pa naj si na to odgovori vsak sam.

K medicini. Znane so povsem empirične raziskave in študije, ki jasno potrjujejo korelacijo med nastankom rakavih obolenj in "mesno" prehrano. Ena izmed večjih in bolj znanih je Kitajska študija. Seveda se zahodna družba, kot tudi njihov podsistem medicine, v zanikanju teh dejstev, upira na razlago, da je "mesna" prehrana nujna, ker vsebuje eksistencialne snovi, ki jih ni mogoče pridobiti drugače, kot z "mesom". Verjetno gre za največjo zmotno prepričanje v zahodni medicini.  Prav vse, kar je lahko "dobrega" in "hranljivega" v "mesu", je zagotovo tudi v naravi! Drži, da je človeštvo samo po sebi odvisno od "mesne" prehrane, ker tovrstna prehrana na eni strani človeku odvzame Ljubezen, na drugi strani pa "podari" še več jeze, sovraštva in agresije. To je hrana za Ego, nikakor pa ne za dušo! 

Seveda je to nujna sestavina človeškega sistema, ki živi od medsebojnega bojevanja za prevlado. Živo bitje je bilo pred umorom namerno zlorabljeno, da je človek lahko zaužil vse te občutke, ki jih sistem sam po sebi uporabi, da upraviči svoj obstoj. Denarni trg živi, sistem deluje, denar se vrt in z njim ljudje. Kje so zdaj tiste desničarske trume, ki so opozarjale, da je splav - umor? O umoru živih bitji in posledicah "mesne" prehrane pa nič - ali nasprotno, nekaj dni nazaj je bilo v njihovih trobilih zaslediti članek na temo "veganskega nasilja".

Nikoli in nikdar ne obsojam nikogar, ki poseže po "mesni" prehrani, saj razumem da preživeti v kolesju sistema, ni ravno lahko in razumno je, da se ljudje odločajo na podlagi informaciji, ki so jim na voljo. Načeloma je dandanes prehranjevanje avtomatika, še posebno v večjih mestih in krajih, kjer ni časa, da bi se lahko ljudje dlje časa miselno ukvarjali s tem, kaj dobrega in zdravega bodo vnesli v svoje telo.

Vse ima svoje posledice in tako je tudi s težko "mesno" prehrano, ki zaradi vzročnih in posledičnih težkih občutkov prej ali slej prinese zdravstvene zaplete. Zdravniki se vse pogosteje srečujejo z rakavimi pacienti, pacienti ki imajo srčno-žilna obolenja, pacienti ki so pretežki, pacienti, ki imajo neželena duševna stanja, in vendarle imamo kot družba za vse plačljive rešitve - farmacija z zdravili pač "zdravi" in zaradi tega se nam zdravstveni sistem zaradi preobremenjenosti seseda sam vase.

Zagotovo je dobro že zavedanje, da lahko s prehrano vplivamo na zavest, misli in občutke. Če v izrednih razmerah ali stanjih, zaradi preživetja res potrebujemo jesti "meso", pa lahko s tem prenehamo takoj, ko prenehajo razlogi za izredno stanje, še bolje pa, če izredna stanja preprečimo.

Verjamem, da je vegetarijanstvo in nato veganstvo začetek drugačnega - lahkotnejšega, zagotovo pa srečnejšega in bolj zdravega življenja. Veganstvo je prihodnost!

Ne pozabimo - si to, kar ješ!