Sestavine Življenja ali hierarhija potreb po Maslowu

Hierarhija potreb po Maslowu je psihološka teorija, ki jo manipulatorji na položajih (tako v politiki kot družbi nasploh), sistemsko zlorabljajo, saj dobro vedo, da z zatiranjem ene od teh komponent pri posamezniku sprožajo frustracije, ki jih ta kanalizira - manifestira kot neskončno hrepenenje po doživljanju... (to je lahko odgovor na vprašanje zakaj v družbi sploh obstaja t.i. "kriminal" ki ga označujemo kot odklonska družbena dejanja in za katerega deluje ves kazensko-pravni sistem).

Vedo, še kako dobro vedo, da dokler se potrebe polno ne doživljajo, od spodaj navzgor, do takrat posameznik in s tem družba kot celota, sporoča manjkajoče neizživete komponente.

Prav vsi moramo živeti v vsiljenem kapitalizmu, ki nam v zameno za denar, prodaja surogat produkte ali storitve, s katerimi naj bi svobodna človeška duša, vsaj za trenutek zaslepljeno pomislila, da je svobodna in zadovoljena...

Na mestu je vprašanje, če že moramo igrati njihovo sprevrženo "igro"... Kako naj posameznik znotraj te globalne sistemske matrice zatiranja vsega, kar ni v okviru popolnosti, sodeluje pri tej "igri", če pa je izključen že od samega začetka, ker nima predhodnega kapitala, da bi zadovoljil potrebe od spodaj navzgor?

Paradoks! Ne more! Zato tudi naša družba zgleda kot piramida. Na vrhu kapital in denar, na dnu pa tisti, ki si moramo odrekati že fiziološke potrebe, da bi bile vsaj te delno uresničljive.

Optimizem? Vsekakor!  (cinično) 

Vprašajte me raje, kakšne so posledice če se te "igre" ne greš... Preprosto, dodeli se ti nekaj etiket, ki ti skozi prizmo družbenih predsodkov in stereotipov onemogočijo, da bi bile potrebe po Maslowu doživete in izživete.

Povzeto iz Wikipedije: https://sl.wikipedia.org/wiki/Hierarhija_potreb_po_Maslowu

Hierarhija potreb po Maslowu je psihološka teorija, ki jo je leta 1943 predlagal Abraham Maslow v članku A Theory of Human Motivation (Teorija človeške motivacije), ki ga je objavil v Psychological Review.

Maslow je potrebe razdelil na osnovne oz. nižje (tj. tiste, ki so pomembne predvsem za človekovo preživetje) in višje (potrebe po osebnostni rasti). Glede na njihovo pomembnost, jih je razvrstil v tako imenovano hierarhijo potreb.

Potrebe si od najnižje do najvišje sledijo v naslednjem vrstnem redu:

1. fiziološke potrebe (potrebe po hrani, vodi, kisiku, počitku, spolnosti, gibanju itd.)
2. potrebe po varnosti (potreba po psihični, socialni varnosti itd.)
3. potrebe po pripadanju in ljubezni (izražanje naklonjenosti, sprejemanje in izražanje ljubezni, zaupanje v druge itd.)
4. potrebe po ugledu, spoštovanju (da bi bili od drugih deležni pozornosti, spoštovanja, pomembnosti, slave itd.)
5. kognitivne potrebe (potrebe po znanju, razumevanju,raziskovanju, radovednosti itd.)
6. estetske potrebe (potrebe po lepoti, simetriji, umetnosti)
7. samoaktualizacija (potrebe po uresničitvi potencialov - človek naj bi postal to, kar lahko postane)
8. transcendenca

Potrebe na nižji ravni morajo biti praviloma zadovoljene, preden začutimo potrebe na naslednji, višji stopnji. To pomeni, da dokler ne zadovoljimo fiziološke potrebe, ne čutimo nobenih drugih potreb. Šele ko fiziološko potrebo zadovoljimo, postane potreba na višji ravni pomembna (tj. potreba po varnosti). Ko so večinoma zadovoljene tudi te potrebe, se pojavijo potrebe na naslednji, višji stopnji v piramidi.

Osnovne potrebe usmerjajo naše vedenje, saj so dejavne samo tako dolgo, dokler ne zadovoljimo potrebe. S tem, ko jo zadovoljimo, se motiviranost za zadovoljitev te potrebe konča. Na ta način zadovoljimo predvsem fiziološke potrebe.

Šele ko so zadovoljene fiziološke potrebe, se lahko uresničujejo psihološke. Ko posameznik napreduje po piramidi potreb, se prioriteta potreb prilagaja glede na trenutni nivo potreb. V primeru, da kasneje katera od potreb na nižjem nivoju ni zadovoljena, se tako posameznik začasno osredotoči na nezadovoljeno potrebo in le-tej določi prioriteto. Pri tem ne pade na nižji nivo potreb. 

(Vir: Wikipedia)